Pomnjenje – osnovni pojmi
Kaj je čista snov?
Čista snov je snov iz ene vrste delcev in ima povsod enako sestavo.
Pojasni razliko med kemijskim elementom in spojino.
Element je snov iz ene vrste atomov.
Spojina je snov iz več različnih atomov, ki so kemijsko povezani.
13. Primerjaj rastlinsko in živalsko celico glede organelov, ki jih ima ena, druga pa ne.
13. Rastlinska: kloroplasti, celična stena, velika vakuola; živalska: nima teh.
17. Presodi, zakaj je pomembno, da poznamo razliko med čistimi snovmi in zmesmi v vsakdanjem življenju.
17. Razlikovanje pomaga pri hrani, zdravilih in kemikalijah.
Oblikuj preprost opisni model celice (rastlinske ali živalske), v katerem predstaviš naloge vsakega organela.
Preprost opis rastlinske celice:
Zmes je snov, ki je iz več različnih delcev, pomešanih skupaj.
Zakaj uvrščamo zrak med zmesi?
Ker je zrak mešanica več plinov (dušik, kisik, argon, CO₂), ki niso kemijsko vezani.
14. Analiziraj, zakaj fotosinteza poteka samo v rastlinah, ne pa v glivah ali živalih.
14. Fotosinteza samo v rastlinah, ker imajo kloroplaste; glive in živali ne.
18. Oceni, zakaj bakterije kljub preprosti zgradbi uspevajo praktično povsod na Zemlji.
18. Bakterije uspevajo, ker so preproste, prilagodljive, hitro se razmnožujejo.
22. Zamisli si nov organizem. Opredeli, katere celične strukture bi imel in v katero skupino bi ga uvrstil.
Ima jedro, mitohondrije, kloroplaste, celično steno in vakuolo → rastlinska celica.
Kateri glavni plini sestavljajo zrak?
Zrak sestavljajo predvsem dušik, kisik, manj pa argon in ogljikov dioksid.
8. Razloži, zakaj imajo rastline kloroplaste, živali pa ne.
Rastline imajo kloroplaste, ker opravljajo fotosintezo.
Živali jih ne potrebujejo, ker energijo dobijo s hrano, ne iz svetlobe.
15. Razloži, kako se zmesi razlikujejo od spojin glede sestave in lastnosti.
15. Zmesi: mešane, sestava ni stalna; spojine: kemijsko povezane, stalna sestava.
19. Utemelji, zakaj je fotosinteza ena najpomembnejših funkcij na našem planetu.
19. Fotosinteza proizvaja hrano in kisik, ključna za življenje.
23. Ustvari analogijo (npr. celica kot tovarna) in razloži naloge organelov s pomočjo te primerjave.
Celica kot tovarna:
Kako imenujemo snovi, ki so sestavljene iz ene vrste atomov?
Snovi iz ene vrste atomov imenujemo elementi.
9. Zakaj lahko iz zgradbe celice določimo, v katero skupino organizmov spada?
Ker ima vsaka skupina organizmov značilne celične strukture (npr. kloroplasti pri rastlinah, brezjedrnost pri bakterijah).
16. Primerjaj bakterijsko celico z rastlinsko celico. Katere strukture manjkajo?
16. Bakterije: nimajo jedra, kloroplastov, mitohondrijev, notranjih membran; rastlinska celica jih ima.
20. Kritično presodi: ali lahko vse živali živijo brez fotosinteze? Razloži zakaj.
20. Ne, živali potrebujejo rastline ali druge organizme za hrano.
DODATNO:
Uporabi periodni sistem in poišči simbol za element, ki je del vode.
Voda je H₂O, elementi so H (vodik) in O (kisik).
Naštej štiri osnovne skupine organizmov glede na celično zgradbo.
Štiri osnovne skupine organizmov so: bakterije, glive, rastline, živali.
Pojasni, zakaj bakterije nimajo jedra in kaj to pomeni za njihovo zgradbo.
Bakterije nimajo jedra, ker so prokarionti.
To pomeni, da je njihov dedni material prosto v citoplazmi, celica pa je preprostejša.
DODATNO:
Če dobiš neznano snov, kako bi preveril, ali gre za čisto snov ali zmes?
Preveriš sestavo in lastnosti: če so povsod enake, je čista snov; če se razlikujejo, je zmes.
21. Oceni, zakaj je razvrščanje organizmov glede na celico pomembno za biologijo.
21. Razvrščanje pomaga razumeti zgradbo, funkcije in evolucijo.
IZVEN TEME:
slovenski Netflix